1. |
Js in ti
04:20
|
|
||
Js in ti
sva kot rit in srajca.
Js in ti
poskušava leteti.
Ampak ljudje ne verjamejo v krila
in vse močnejša je gravitacija
in vedno, ko se dvigava od tal,
naju vlečejo nazaj.
Ker js in ti
zbirava obzorja.
Js in ti
letiva v svojo smer.
Ampak ta svet nam dela scenografije,
v katerih se ne da zares živeti,
ker vsakič ko mi zmanjka energije,
vrnem se v najin svet.
Js in ti in ti in js sva najin svet.
Js in ti sva dobra za umret.
Js in ti in ti in js sva najin svet.
Js in ti sva dobra za umret.
Ampak ljudje ne verjamejo v krila
in vse močnejša je gravitacija
ker vsakič, ko se dvigneva od tal,
naju vlečejo nazaj!
|
||||
2. |
Med hrupom in tišino
03:56
|
|
||
Ko iščeš svoj način
v svetu, ki
poln je skomin,
jaz vem kdo si.
In upam, da nekje
med hrupom in
tvojo tišino jaz,
se lahko izgubim.
Ker vem,
da besede so odveč
in lahko v tišini sva
dokler se ne zdani.
In upam, da nekoč nekje
se najini poti še kdaj križata.
Vsak trenutek
breztežnosti
vreden je več kot zlato.
Zdaj verjamem v to.
Čas ne daje nam
priložnosti,
da vzamemo kaj nazaj,
zdaj je vse kar imam.
Ko pride jutro,
greva vsak na svojo stran,
kot sonce in luna kroživa.
Čakam, da mine dan,
da se v temi najdeva.
Zvečer ... Ti povem vse brez besed.
Ker vem,
da besede so odveč
in lahko v tišini sva
dokler se ne zdani.
In upam, da nekoč nekje
se najini poti še kdaj križata.
|
||||
3. |
Glejva navzgor
03:20
|
|
||
Kako bo zgledal dan,
ko od mene šla boš stran.
Kaj naj delam sam,
če zdaj vse v dvoje je.
Nočem te izgubit,
a moram poslušati srce,
ki z ritmom govori:
na Severu me čaka vse.
Glejva navzgor,
tam so še lepe stvari.
Glejva navzgor,
tam sva še jaz in ti.
Nočem te izgubit.
Povej mi zdaj, sploh prideš nazaj?
V mislih bom s teboj,
ko vrnem se bo vse kot prej.
Glejva navzgor,
tam so še lepe stvari.
Glejva navzgor,
tam sva še jaz in ti.
|
||||
4. |
Severnica
03:38
|
|
||
Prašna je pot,
ki pelje od tod
in jaz gledam te,
kako odhajaš stran.
In vsakih sto let
pride ta čas,
ko ljudje od tod
odhajajo drugam.
In če res moraš iti stran od naju,
iskat svoj notranji mir,
upam, da si boš zapomnila pot,
pot nazaj domov.
In ko boš tam,
iskala svoj novi jaz.
Jaz ne grem
nikamor, ker vem kdo sem.
A če kdaj se odpravim za tabo,
iskat svoj notranji mir.
Zvezda, ki sije močneje od src,
mi kazala bo pot.
|
||||
5. |
Ljubo doma
03:49
|
|
||
Gledam
na zahod.
Občutek imam,
kot da smo tam.
In gledam
na vzhod.
Zdi se mi kot,
da gremo drugam.
Prazen je dom
in tih gramofon.
Odkar si odšla,
le zame igra.
Upam da tam,
boš našla utrip
mesta in blišč,
svoj severni sij.
Ljubo doma, kdor ga ima,
pišeš mi iz sveta
in ko vrneš se nazaj,
ta hiša več ne bo najin dom,
le kup lesa in beton,
najin vrt bo tam zaman.
V mestu luči,
iščem tvoj vonj.
Prazen je hrup,
tujih ljudi.
In upam da tam,
imaš še svoj mir
in da najin vrt
še vedno diši.
Ljubo doma, kdor ga ima,
pišem ti iz srca
in ko vrnem se nazaj,
ta hiša več ne bo najin dom,
le kup lesa in beton.
Najin vrt bo tam zaman.
Ljubo doma, kdor ga ima,
pišeš mi iz sveta.
Tam v vrtu sam bom stal.
|
||||
6. |
Sveča na oknu
07:49
|
|
||
Jutranja kava,
miza za dva.
Jaz pa že dolgo
pijem jo sam.
Davno sem jo
že nehal sladkati,
ker navadil sem se,
da življenje je grenko.
Ker kave vonj, ima vonj po tebi
in ker kave vonj, ima vonj po tebi.
Včasih sva znala se skupaj pogreti,
danes za to mečem drva v peč.
Ta hiša se stara, jaz staram se z njo,
rad bi ob sebi še čutil lepoto.
Ker tvoj dotik, celi rane
in ker tvoj nasmeh, zaceli mi oči.
Daj vrni se, nazaj domov,
ker tukaj je srce.
Sveča na oknu, nekdo je doma
in sveže gazi so vdrte v tla.
iz dimnika dim, pred hišo stojim
ne upam verjeti si, da se vrnila si.
Sveča na oknu, nekdo je doma
in sveže gazi so vdrte v tla.
iz dimnika dim, prižgan je kamin
ne morem verjeti, da res si nazaj.
Vrata se odpro, notri je toplo,
ker tam si ti, kot sveča sredi noči.
Roke se razpro, notri je toplo
in jaz končno našel sem mir.
Nazaj ...
|
||||
7. |
Ko drviš čez poljane
04:41
|
|
||
Pelji me
v svoj sen.
Do svojega
sam ne grem
In pelji me,
kamor greš.
Nikoli ne,
izgubi se.
Ko drviš čez poljane,
ko letiš čez gore
in nebo se umika,
veš da tebi le.
In pelji me
na planet,
kjer ognja ni
in ni nebes.
Kjer veter ve,
kaj je prav,
kjer naju ni
in ni držav.
Lahko pokažeš mi vesolje
in jaz poskušal ga bom razumeti.
Lahko se dvigneva od tal
in jaz letel bom s tabo, kamor greš.
Ko drviš čez poljane,
ko letiš čez gore
in nebo se umika,
veš da tebi le.
Ko drviš čez poljane,
ko letiš čez gore,
jaz ležim poleg tebe,
štejem konje le.
|
||||
8. |
Vem, da že spiš
04:11
|
|
||
Jutro ne ve,
da sam sem vstal
in postelja ne,
da sem brez tebe zaspal.
Pozabil sem te kakor je prav.
Dopoldne imam čas,
za svoje strasti.
Vseeno mi je s kom in kje si.
Zdaj raje sam, grem skozi dni.
Spet je večer,
jaz spet sem nekdo,
ki lunin sijaj
ga vrne nazaj.
Nazaj na poti,
kjer sva bila
in kjer je še zdaj
senca najina.
Čutim dotik,
kot da si tu,
ko se ozrem
zavem se, ti spiš.
Popoldne imam mir,
s kitaro sva tu
piševa pesmi
in iščeva dur.
Niso o tebi, ker mi ne pusti.
Spet je večer,
jaz spet sem nekdo,
ki lunin sijaj
ga vrne nazaj.
Nazaj na poti,
kjer sva bila
in kjer je še zdaj
senca najina.
Slišim šepet
kot da si tu,
ko se ozrem
zavem se, ti spiš.
In sanjam:
mesta, kjer sva "Js in ti".
Pride večer, ko spet sem nekdo
in lunin sijaj zdaj kaže mi pot,
ki prej je bila prekrita s teboj
in jaz nisem videl skozi meglo.Nov je korak,
spet vem da sem živ
in čutim, da danes mirno,
mirno zaspim.
|
||||
9. |
Je mimo leto
03:18
|
|
||
Je mimo mesec, mimo leto
jaz ostal sem isti fant,
ki tam na strehi pel je pesmi,
da dobil bi tvojo dlan.
Na dnu kozarca iščem srečo,
pa ne najdem je tam notri.
Mogoče čas je, da pozabim
in se vrnem sam na pot.
Začetki niso vedno lahki
čevlji, kot iz svinca so,
ker vmes pozabil sem,
da sam si tudi, ko je kdo s teboj.
Čas bolečino vzame stran,
ker jaz ti nisem mogel dati
vsega, kar si želiš.
Čas bolečino vzame stran,
stopi jo v spomin na čas
ljubezni in skomin.
Sem slišal, da si našla srečo.
Upam, da dober je s teboj,
da znal prižigat bo to svečo,
ki jo nosiš ti s seboj.
Veš tudi jaz sem našel punco,
lepa je, kot si bla ti
in pravi, da ima me rada.
Jaz verjamem ji.
Čas bolečino vzame stran,
ker jaz ti nisem mogel dati
vsega, kar si želiš.
Čas bolečino vzame stran,
stopi jo v spomin na čas
ljubezni in skomin.
|
||||
10. |
Tišina
04:30
|
|
||
Čeprav imam rad besede,
včasih jih ne rabim.
Ker obstajajo ljudje
in te tišine, ne pozabim.
Pogled je kakor stih,
dotik je lep, kot knjiga.
V objemu se zgodi ves svet,
v poljubu zgodovina.
Mmmmmm.
Kot čoln iz papirja si,
ki spuščam ga na morje.
Najlepša leta najina
pošiljam v obzorje.
Najtežje je spustiti dlan,
pustiti, da odide
in vsakič, ko se poslovim, dam zraven košček sebe.
Upam, da si
najdeš varen pristan.
Da ti plime in oseke
polepšajo vsaj kakšen dan.
Naj ti valovi
ohranjajo smer
in ko prideš na kopno,
bodi srečna še zame.
|
Čedahuči Slovenia
Slovenian indie band Čedahuči.
Nova pesem 2022!
ČE KDO VE, KJE JE
Nova pesem, s katero se Čedahučiji vračamo na odre! "Danes zbral bom ves pogum in s srcem grem skozi zid!"
Streaming and Download help
Čedahuči recommends:
If you like Čedahuči, you may also like:
Bandcamp Daily your guide to the world of Bandcamp